"Dolgoročne konkurenčnosti ni mogoče več zagotavljati samo z večjo prodajo," je na tradicionalnem dogodku v Ljubljani dejal predsednik Združenja nabavnikov Slovenije Srečko Bukovec. Vprašanje postaja, kako lahko z enakimi viri ustvarimo višjo vrednost, to pa je seveda vprašanje produktivnosti, in prav tukaj dobava dobiva bistveno pomembnejšo vlogo, je dodal.
Poudaril je, da je produktivnost danes ključna za konkurenčnost gospodarstva in ohranjanje blaginje. Spomnil je, da je že na Nabavnem vrhu pred dvema letoma opozoril na zaostajanje EU za ZDA in Kitajsko, ter dodal, da tudi Slovenija na področju konkurenčnosti nazaduje.
Podjetja se soočajo z višjimi stroški, pomanjkanjem zaposlenih, motnjami v dobavnih verigah, digitalizacijo, umetno inteligenco in vse večjimi zahtevami kupcev. Zato zgolj večja prodaja ni dovolj - z enakimi viri je treba ustvariti večjo vrednost, je dejal Bukovec.
Pri tem ima nabava po njegovih besedah ključno vlogo. Ne vpliva namreč le na nabavno ceno, temveč tudi na kakovost, dobavne roke, zaloge, porabo materiala in energije ter tveganja. Zato je vpliv nabave na produktivnost bistveno širši od dosežene nabavne cene. Ne smemo je razumeti zgolj kot funkcijo zniževanja stroškov, ampak kot pomemben koordinator produktivnosti, je dejal.
Bukovec je tako navzočim na Nabavnem vrhu svetoval, naj se pri svojih vsakodnevnih odločitvah ne vprašajo, za koliko so znižali nabavno ceno, pač pa, koliko dodane vrednosti so s tem ustvarili.
Da je treba zvišati produktivnost, se je strinjal tudi Peter Wostner iz Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). "V kontekstu demografskih trendov ni druge rešitve, kot da dvignemo produktivnost," je dejal. Kot je pojasnil, v Sloveniji dela razmeroma velik delež prebivalcev, glede na povprečje EU smo na 106 odstotkih, a z makroekonomskega vidika nimamo veliko manevrskega prostora. Če želimo standard le ohraniti, kaj šele, če ga želimo izboljšati, bomo delali ali več ali pa bolje, je menil.
V tem smislu se je vprašal, kako doseči višjo produktivnost. "Ne smemo biti le tisti, ki nam bo nekdo naročil, kaj bomo delali, pač pa moramo biti tisti, ki bodo razvili proizvode, za katere bo stranka pripravljena plačati bistveno več," je predlagal. Če si samo dobavitelj tega, kar nekdo naroči, bo namreč konkurenca vsako sekundo večja.
Wostner meni, da smo se v Sloveniji sposobni spopasti s temi izzivi. "V resnici je naš kozarec na pol poln, niso nas povozili, ne prehitevajo nas po levi in desni," je dejal. Ugotoviti moramo, kje so naše primerjalne prednosti, jih še okrepiti in narediti korak naprej, je predlagal.
Maja Bednaš iz Umarja je predstavila napovedi za slovensko gospodarstvo v letu 2027, potem ko je bila v letošnjem drugem četrtletju gospodarska rast zelo visoka in je bilo zelo dobra celotno prvo polletje, nadaljuje pa se tudi v nadaljevanju leta. "Prihodnje leto bo rast nižja, še vedno pa bo zelo lepa in nad povprečjem držav EU," je povedala.
Za leto 2026 je Umar v prejšnji mesec objavljeni jesenski napovedi gospodarskih gibanj Sloveniji napovedal okrepitev bruto domačega proizvoda za 3,8 odstotka, nato pa v letu 2027 umiritev rasti na 2,5 odstotka in v letu 2028 na 2,3 odstotka.
Bednaš je opozorila, da vojna na Bližnjem vzhodu in posledično ovirana plovba skozi Hormuško ožino ne vpliva zgolj na cene nafte in plina, pač pa na cene še cele vrste drugih surovin in izdelkov, kar podjetjem zvišuje stroške. "Verjamem, da se tisti, ki te surovine nabavljate, s tem že soočate," je dejala.
Ben Moljk (na srednji fotografiji) s Kmetijskega inštituta Slovenije je opozoril na nestabilne razmere na prehranskih trgih. Razmere sicer po njegovih besedah niso tako zelo črne in hrane nam ne bo zmanjkalo, res pa bodo cene višje. "Kozarec je na pol poln," se je strinjal z Wostnerjem.
Vse bolj pomemben strošek v podjetjih postajajo tudi cene in količina porabljene energije. Vitomir Panič (na nosilni fotografiji) iz družbe Gen-I je povedal, da so cene elektrike trenutno še vedno nižje kot v času energetske krize, a sistem ostaja občutljiv na globalne krize. Nabavnikom je priporočil, naj imajo strategijo, razpršijo nakupe po korakih ter naredijo korak od pasivnega odjemalca do aktivnega upravljalca energije. Poleg konflikta na Bližnjem vzhodu bo na gibanje cen vplivalo tudi vreme in veliko bo odvisno od tega, ali se bodo uresničile napovedi o mili zimi, je dejal.
V okviru današnjega Nabavnega vrha so strokovnjaki z različnih področjih obenem predstavili napovedi gibanj nabavnih cen na izbranih trgih materialov in surovin, kot so neželezne surovine, jeklo in elektronske komponente. Med drugim pa so govorili tudi o strateški nabavi komunikacijskih storitev, trgu odpadnih surovin ter valutnih trgih.
Vir: sta
Foto: INSTORE
